Nika Svetina je na natečaju Evropa v šoli osvojila 3. mesto na državnem nivoju.
V počastitev dneva Evrope je v petek, 8. maja 2015, v veliki dvorani Državnega zbora potekala slavnostna seja Odbora za zadeve Evropske unije z naslovom Sodelujemo, Slovenijo, Evropo in svet oblikujemo.
Foto Barbara Žejavac
Uvodne nagovore na seji so imeli predsednik Odbora za zadeve Evropske unije Kamal Izidor Shaker, evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc in predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Na seji so sodelovali tudi nagrajenci natečaja »Evropa v šoli« za šolsko leto 2014/15 na temo »Sodelujem, svet oblikujem« v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije. Prebrali so nagrajene pesmi in odlomke iz nagrajenih esejev.
Tema natečaja za šolsko leto 2014/2015 »Sodelujem, svet oblikujem« je usklajena s temo evropskega leta, ki je v letu 2015 Evropsko leto za razvoj in poteka pod sloganom “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost”. Cilj je informirati državljane EU o mednarodnem razvojnem sodelovanju in politikah na tem področju ter spodbuditi njihovo aktivno zanimanje za razvojno sodelovanje, ki bo po letu 2015 usmerjeno zlasti v izkoreninjanje skrajne revščine ter zagotavljanje trajnostnega razvoja na svetovni ravni. V natečaju so posebej izpostavljene vrednote solidarnost, odgovornost in soodvisnost.
Na sejo sva bili povabljeni tudi dijakinja 3. C, Nika Svetina, in njena mentorica Lucija Javorski, saj je Nika s spisom Ni vse zlato, kar se sveti osvojila 3. mesto na državni ravni. Povedala je, da je bila to ena lepših izkušenj, saj je poslancem in predsedniku državnega zbora lahko prebrala svoje mnenje o aktualnih, predvsem pa perečih problemih, s katerimi se vsakodnevno soočamo.
Prebrala je naslednje odlomke iz spisa:
… Sama sem razmišljala, kako bi lahko premagali revščino, ki je ni uspelo odpraviti niti gospodarsko razvitemu svetu. Našla sem odgovore: s hitrim razvojem znanosti, s povečanjem kmetijske proizvodnje in z rastjo bruto družbenega proizvoda. Za dosego cilja bi bilo potrebno zmanjšati posledice gospodarske krize, povečati pomoč v obliki hrane, izboljšati infrastrukturo (oskrbo z vodo, ceste, šole) v najbolj ranljivih regijah, izboljšati izobraževanje in zdravstvo ter se boriti proti podnebnim spremembam, ki lahko z vedno bolj pogostimi poplavami in sušami negativno vplivajo na preskrbo s hrano. Najpomembneje pa stopiti korak nazaj, opustiti predsodke in diskriminacijo ter iskreno zaživeti v sožitju.
Družba je iz nas naredila ovce, ki brez pomislekov sprejemamo potrošništvo, individualizem in materializem. Mladi se ne zavedamo, da svet stoji na naših plečih in da smo mi tisti, ki ga bomo zapustili naslednjim generacijam. Ne pomislimo, da je bodočnost naša in da lahko ukrepamo. Verjetno berete in si mislite, kako naivna srednješolka piše o izboljšanju sveta. Mislite si, da so moje ideje utopične. Če ste eden takih posameznikov, še enkrat razmislite o tem, kakšen svet ste kot sleherni človek pustili vašim potomcem. Ste opravili svojo dolžnost do Zemlje, ki omogoča, da lahko preživite? In do prednikov, ki so vas ustvarili? No, sama bom čez nekaj let ponosna, da sem razmišljala drugače in pripomogla vsaj do te mere, da sem dojela smisel življenja. Ni potrebno, da vsi postanemo aktivisti. Poleg tega pomoč sočloveku ni nujno materialna, veliko lahko doprinesemo že z moralno podporo in pozitivnimi mislimi. Mislim, da je čas, da vam zaupam še največjo lekcijo, ki sem se je naučila do sedaj, in to je, da se moram še veliko naučiti.
Revščina na eni in uničevanje na drugi strani sta aktualna problema, ki potrebujeta čas in znanje, da ju odpravimo. Mislim, da ju bodo v prihodnosti zamenjali nam zaenkrat še neznani problemi. Recept pa bo vedno enak, rešitev vedno v miselnosti, bogastvo v izkušnjah,
Izobraženost, razgledanost in predanost so lastnosti mladih, ki si pridno tlakujejo pot k uspehu. Pravijo, da vsaka stvar rabi svoj čas. In verjamem, da bo le-ta prišel tudi za nas. Za tiste, ki nam ni vseeno in ki bomo poskrbeli ne le za našo prihodnost, temveč za prihodnost naših potomcev. Upam, da se bom nekoč spominjala očitkov, kako naivni smo bili, češ da bomo spremenili svet, in vem, da takrat ne bom obžalovala, kako pametna sem bila, da sem spremenila sebe.
Po koncu seje smo si udeleženci ogledali otvoritev razstave »70 klekljanih golobov za 70 let miru po drugi svetovni vojni«, ki je ob 11.15 potekala v preddverju velike dvorane Državnega zbora.
Lucija Javorski, prof.
