Mepijevci tudi med počitnicami nismo lenarili in smo pridno nabirali kondicijo pred odpravo, ki nas čaka v maju. Tokrat smo se podali na Golico.
V petek, 3.5., smo se najpogumnejšii (prejšnji dan je cel dan deževalo) ob 7.15 zbrali na parkirišču pri ‘Betelu’ na Planini pod Golico. Tokrat so presenetila dekleta, ki so kljub slabi napovedi v pravem mepi duhu prišla na pohod, medtem ko so si fantje vzeli prosto.
V svežem jutru smo se Tija, Zala, Anja, Žiga in mentorica profesorica Andreja Kosem Dvoršak odpravili proti koči pod Golico. Pri tovorni žičnici smo se odločili, da gremo po zimski poti, ki je res nekoliko bolj strma, a zato krajša. Prečili smo nekaj manjših zaplat snega in občudovali cvetje in mlado zelenje ob poti. V tem času cvetijo zvončki, narcise pa so komaj odgnale. Po uri in 20 minutah smo prispeli do koče, kjer smo si privoščili oddih in malico. Dekleta so se (tudi zaradi zdravstvenih težav ene izmed njih) odločila, da imajo hoje navkreber dovolj, zato sva se Žiga in mentorica sama podala na vrh Golice, kjer naju je pričakal prelep razgled na avstrijsko stran z Dravo ter zasnežene vrhove Julijskih Alp.
Ker je začelo iz oblaka rahlo rositi, sva se skoraj takoj začela vračati proti koči, kjer so naju pričakala prešerna dekleta, ki so se medtem sončila na lesenih klopeh.
Po kratkem postanku smo se skupaj podali v dolino, kamor smo prispeli blatn,i a zadovoljni, ker smo preživeli lep dan v planinah.
AKD
